Sodba VIII Ips 376/2006

Jedro

Na podlagi 1. alineje 1. odstavka 88. člena ZDR je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Tožena stranka je za isto delo, glede katerega je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi, sklenila pogodbo o zaposlitvi z drugim delavcem. Slednje kaže na to, da ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku potreba po opravljanju tega dela (še) ni prenehala.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 2. 2004 in odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku priznati vse pravice po pogodbi o zaposlitvi z dne 23. 12. 2002. Razveljavilo je pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med strankama dne 16. 2. 2004, tožnikov zahtevek za poziv nazaj na delo na delovno mesto vodja živih iger pa je zavrnilo. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je razveljavilo zato, ker je bila sprejeta pred sprejemom nove sistemizacije in zato brez pravne podlage. Novo pogodbo o zaposlitvi je sodišče razveljavilo zato, ker jo je tožnik podpisal zgolj zato, da ne ostane brez dela, ne pa zato, ker bi se z njo strinjal. Ker tožena stranka nima več sistemiziranega delovnega mesta vodje oddelka živih iger, je sodišče zahtevek za poziv na to delovno mesto zavrnilo, priznalo pa je tožniku pravice, kot če bi to delo opravljal.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da je izrek prvostopne sodbe sicer materialno pravno pravilen, sodišče prve stopnje pa ga je napačno pravno opredelilo. Napačen je zaključek, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi pogojevana s spremembo akta o sistemizaciji. Bistveno je prenehanje potreb po opravljanju dela pod pogoji iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Iz spisa pa izhaja, da tožniku pogodba ni bila odpovedana zato, ker bi njegovo delo postalo nepotrebno, saj je tožena stranka tik pred sporno odpovedjo z drugim delavcem sklenila pogodbo o zaposlitvi za isto delovno mesto. Tožena stranka tako ni dokazala obstoja resnega in utemeljenega razloga, ki bi onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja. Razlogi za prerazporeditev tožnika kažejo na to, da bi mu tožena stranka lahko odpovedala pogodbo iz razloga nesposobnosti ob predpostavki, da bi bili za takšno odpoved izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Sodišče je tudi ugotovilo, da je prvostopno sodišče zmotno presodilo pogodbi o zaposlitvi tožnika in R.B.: ne samo, da je naziv delovnega mesta v obeh pogodbah enak, smiselno enaka je tudi vsebina delovnih obveznosti. Zoper pravnomočno drugostopno sodbo je tožena stranka vložila revizijo "iz vseh razlogov navedenih v 370. členu ZPP, zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava". Iz obrazložitve revizije pa izhaja, da se tožena stranka ne strinja z dokazno oceno sodišča druge stopnje o tem, da ni dokazana utemeljenost odpovednega razloga. Tožena stranka ni več potrebovala dela vodje oddelka igralnih miz pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ki jo je imela sklenjeno s tožnikom, tožnik in R.B. pa sta opravljala po vsebini različno delo. Z obema sodbama so bila kršena določila ZDR.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Revizija je samostojno in izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži le iz izrecno navedenih razlogov, ki jih mora revident navesti in utemeljiti kot take. Zgolj sklicevanje na "vse razloge" ne zadošča. Tožena stranka pa v reviziji ne izrecno ne smiselno ne zatrjuje nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato v tem delu revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Tožena stranka pa uveljavlja samo ta, nedovoljeni revizijski razlog.

Vprašanje, ali je dokazan utemeljen odpovedni razlog, je najprej dejansko in šele nato pravno vprašanje. Za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec dokazati predvsem, da je zatrjevani razlog resen in utemeljen (drugi odstavek 88. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZDR). V primeru poslovnega razloga mora dokazati, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na njegovi strani, prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (prva alineja prvega odstavka 88. člena ZDR).

Iz dejanske podlage izpodbijane sodbe (dokazne ocene pritožbenega sodišča) izhaja, da tožena stranka takega razloga ni dokazala. Po določbi prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Tožena stranka pa je za isto delo sklenila pogodbo o zaposlitvi z drugim delavcem, kar kaže na to, da ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, potreba po opravljanju tega dela (še) ni prenehala. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja (na katerega je revizijsko sodišče vezano), je pravilna odločitev o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 2. 2004.

Revizijsko sodišče se ni spuščalo v presojo izpodbijane sodbe v preostalem delu (priznanje pravic po pogodbi z dne 23. 12. 2002 in razveljavitev nove pogodbe o zaposlitvi). Tožena stranka v tem delu izpodbijane sodbe niti ne izpodbija, tožnik pa revizije tudi ni vložil.

Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Navedbe v odgovoru na revizijo niso prispevale ničesar bistvenega k odločitvi, zato je revizijsko sodišče sklenilo, da krije stroške zanj tožeča stranka sama (165. člen v zvezi s 155. členom ZPP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSRS sodba VIII Ips 226/2015
• Sodba VIII Ips 232/2006
• Sodba VIII Ips 114/2008